| |||||||||||||
S spletnim učenjem do 289 ECDL certifikatovmag. Julija Lapuh Bele, David Rozman Povzetek
Abstract USING E-LEARNING TO REACH 289 ECDL CERTIFICATES Ključne besede Spletno učenje, ECDL, EU, Phare, IT, brezposelnost, internet, kombinirano izobraževanje, e-izobraževanje, e-vsebine, multimedija, tutorstvo, LMS, eCampus. Key words Web based learning, ECDL, EU, Phare, IT, unemployment, internet, blended learning, e-learning, e-content, multimedia, tutoring, LMS, eCampus. 1. UVOD V decembru 2005 se je v Sloveniji pričel izvajati Phare projekt Računalniško usposabljanje brezposelnih oseb. Namen projekta je bil povečati računalniško pismenost brezposelnih, povečati njihovo prilagodljivost na trgu dela in večjo prožnost pri prilagajanju sodobnim informacijskim storitvam, doseči, da imajo tudi brezposelni dostop do storitev informacijske družbe in jih koristijo (e-uprava, e-bančništvo ipd.) ter zmanjšati digitalno ločnico med prebivalci. Namen projekta pa je bil tudi promovirati e-izobraževanje in metodo kombiniranega izobraževanja (angl. blended learning). V B2 smo v okviru projekta usposabljali 615 oseb, od katerih jih je 289 prejelo ECDL spričevalo. Rezultati kažejo na uspešnost projekta, metodologija in tehnologija izvedbe pa sta s tem vredni predstavitve. 2. MED SPLETNIM IN TRADICIONALNIM IZOBRAŽEVANJEM Kombinirano izobraževanje je idealen pristop izobraževanja odraslih, saj lahko izniči slabosti in izrabi prednosti spletnega in tradicionalnega (kontaktnega) izobraževanja. Kontaktno izobraževanje od udeležencev zahteva prihod na kraj izobraževanja in fiksni urnik izvedbe, ponuja pa prednosti, ki jih nudijo živi socialni stiki. E-izobraževanje, ki se izvaja prek spletnih izobraževalnih portalov, nudi udeležencem večjo fleksibilnost izrabe časa, izbiro kraja izobraževanja, učenje v lastnem tempu, prilagojenost na predznanje in sposobnosti. E-tečaji in interaktivna, multimedijska gradiva omogočajo aktivnost udeleženca, bolj nazorno razlago in s tem bolj učinkovito učenje. Slabosti pa so pomanjkanje živega učitelja, ki oddaja med udeležence energijo in navdušenje ter odvisnost od posameznikove samoregulacije (učna strategija, cilji, samoopazovanje, samoevalvacija, iskanje pomoči,…) in s tem povezane učne motivacije. 2.1 Učna tehnologija in učna sredstva Za uspešno kombinirano izobraževanje je potrebno izvesti kakovostno e-izobraževanje. Pri tem je ključna učna tehnologija, izobraževalni program (e-tečaj) in učne vsebine.
Pripravili smo interaktivne in multimedijske učne vsebine, ki smo jih vsebinsko certificirali v okviru ECDL fundacije. Pri razvoju smo upoštevali pedagoška in didaktična načela, osnovana na konstruktivističnih teorijah učenja in kognitivni teoriji multimedijskega učenja. Pred izdelavo vsebin smo pripravili celotno metodologijo razvoja spletnih učnih vsebin ter s tem dosegli enotno zasnovo in standarde. Poudarek smo namenili učinkoviti strukturi gradiva, jasni in razumljivi razlagi, ustrezni obliki in preverjanju znanja. Slednje se preverja na več nivojih, od ocenjevanja predznanja in sprotnega preverjanja razumevanja do končne evalvacije znanja po modulih in po tečajih. 2.2 Izvedba kombiniranega izobraževanja E-tečaj, ki bi ga v celoti izvedli prek spleta na daljavo, bi bil za populacijo, ki ne pozna osnov uporabe računalnika, neprimeren. Zato je bila najprimernejša kombinirana oz. mešana oblika (angl. blended learning), kjer smo lahko združili prednosti obeh načinov izvedbe (frontalno v predavalnici in samostojno spletno). Pravo kombinirano izobraževanje reducira delež kontaktnih ur v učilnici, del aktivnosti pa se prenese na vodeno spletno učenje. Izvajanje smo predvideli in kasneje izvedli na naslednji način: najprej računalniški tečaj v učilnici, kjer smo udeležence naučili osnov, vodeno spletno izobraževanje, samostojno spletno učenje, končna evalvacija tečaja v računalniški učilnici in dodatna priprava na ECDL izpite, opravljanje ECDL izpitov. E-tečaje smo izvajali v skladu z zastavljenim načrtom, v skupinah po 12 udeležencev. Tečaj v učilnici je izvajal predavatelj z dvema asistentoma, na vodenem spletnem delu tečaja je bil udeležencem na voljo mediator, za podporo pri samostojnem spletnem učenju pa je skrbel tutor. Zaradi motivacijskih razlogov in vzpostavitve sodelovanja in komunikacije med udeleženci spletnega izobraževanja, smo uvedli komunikacijo prek foruma in elektronske pošte. Ker je bil eden od ciljev projekta usmeriti udeležence brez lastne IKT opreme v javno dostopne e-točke, smo predvideli urnik učenja v teh centrih. Usposobili smo tudi mediatorje, ki v teh e-točkah delujejo. Tečaji so se izvajali v treh vsebinskih sklopih. Vsi udeleženci so se udeležili sklopa A, ki je obsegal osnove IT in uporabe interneta, osnove dela z operacijskim sistemom Windows in urejevalnikom besedil Word. V sklopih B in C pa se je po opisanem programu zaradi finančnih omejitev projekta usposabljalo le 93 udeležencev. Dodatnim 13 udeležencem smo omogočili, da so se v sklopih B in C izobraževali zgolj spletno. To pomeni, da smo v okviru projekta izpeljali tudi tečaj, ki je v celoti potekal v e-obliki in sicer kot vodeno spletno izobraževanje. Preverjanje znanja se je izvajalo pred, med in po predelanih posameznih modulih sklopa, pa tudi po celotnem sklopu. Tutor je spremljal aktivnosti udeležencev, jim pomagal, jih motiviral in jih usmerjal. 2.3 Skrivnost uspešnosti v e-izobraževanju Izpostaviti je treba tri, izjemno pomembne dejavnike. Visoka kakovost učne e-vsebine igra odločilno vlogo. Kvalitetna spletna učna vsebina ni primerljiva s tradicionalnimi tiskanimi gradivi, saj je interaktivna (omogoča vnose uporabnika in se nanje odziva), multimedijsko obogatena (statične slike, sheme, zaslonske slike, animacije, simulacije, zvočni zapisi) in omogoča udeležencem evalvacijo pridobljenega znanja (vprašanja in testi za preverjanje znanja s povratnimi informacijami o znanju in uspešnosti). Tutor vzpodbuja socialne stike, motivira udeležence in posreduje morebitna vprašanja in težave odgovornim (predavatelju, organizatorju, tehnični službi). Brez znatnega človeškega faktorja so možnosti za uresničitev ciljev pritlikave. Tretjo komponento predstavlja tehnologija in z njo izpeljane rešitve. Uporabnost, dostopnost in prijaznost portala oziroma platforme so pojmi, ki jih je lažje planirati kot uresničiti, a so nujna osnova za uspešno izvedeno izobraževanje. 2.4 Kakšen je bil odziv udeležencev? Pričakovanja udeležencev pred pričetkom usposabljanja so bila silno pestra, predvsem zaradi številnih medsebojno nepovezanih virov, pa tudi raznolikega predznanja. Upoštevati je potrebno, da so bile v projekt vključene brezposelne osebe ne glede na starost in izobrazbo. Za odziv, izmerjen z 807 anketnimi vprašalniki, lahko trdimo, da je bil zelo soliden, saj na lestvici od 1 do 5 (5 je najbolje) znaša povprečna ocena tečaja 4,29, povprečna ocena predavatelja pa celo 4,59. Med opisno izraženimi odzivi je seveda najti različne in subjektivno pogojene komentarje, a ugotavljamo, da je pozitivnih bistveno več kot negativnih. Končni odziv, ki odraža navdušenje, pa je bil viden tudi dne 5.10.2006 na novinarski konferenci z zaključno podelitvijo ECDL spričeval.
Slika 1: Navdušenje udeležencev izobraževanja ob prejemu ECDL spričevala (novinarska konferenca v Mariboru, 5. oktobra 2006) Naklonjen odziv je tudi odsev odličnih rezultatov: 289 podeljenih ECDL START certifikatov in 104 ECDL certifikatov. 3. ZAKLJUČEK Izobraževanje odraslih, zlasti za potrebe vseživljenjskega učenja, postavlja pred zaposlene, nezaposlene in podjetja nove izzive. Izobraževalne potrebe so vse večje, potrebna je vse večja fleksibilnost. Koncepti izobraževanja po potrebi (»just in time learning«) zahtevajo hitro dosegljive in relativno kratke učne vsebine. Te pa so tehnološko najbolj dostopne prek izobraževalnih portalov. Ponudniki e-izobraževanj razvijamo nove in sodobne izobraževalne oblike (e-tečaje), izkoriščamo tehnologijo, uvajamo nove učne metode in se prilagajamo potrebam trga. Z zanesljivostjo pa lahko trdimo, da se bomo v prihodnje vsi učili še več, a način bo zabavnejši. 4. VIRI IN LITERATURA [1] Horton, W., Designing Web-Based Training, John Wiley & Sons, 2000 [2] Ko, S. Rossen, S., Teaching Online, A Practical Guide, 2. izdaja, Houghton Mifflin Company, Boston, New York, 2004 [3] Mayer, R. E., Multimedia learning, Cambridge University Press, New York, 2001 [4] Mayer, R. E., The Cambridge handbook of Multimedia learning, Cambridge University Press, New York, 2005 |  Priljubljena e-gradiva
 | ||||||||||||
(c) 2004-2010 B2 d.o.o. Spletno učenje · Oglaševanje · Dejavnosti · Kontaktirajte nas · Zaščita podatkov · Pogoji uporabe · Powered by: eCampus · What's new   | |||||||||||||
