Ali je e-učenje sinonim za izobraževanje na daljavo?

Prepričajmo se, da sta pojma izobraževanje na daljavo in e-učenje nezamenljiva

E-izobraževanje je izobraževanje s pomočjo IKT. Pojavlja se v različnih oblikah, kot so: spletno učenje (web based learning), virtualna učilnica, e-komunikacija, računalniško podprta interaktivna komunikacija,… Nanaša se na uporabo elektronskih medijev v različne izobraževalne namene, od uporabe IKT v klasični učilnici, do komunikacije na daljavo.

Izobraževanje na daljavo je večinoma definirano kot oblika izobraževanja, kjer sta učenec in učitelj ločena v času in prostoru. Učenec dobi učne materiale in se bolj ali manj samostojno pripravi na izpite.

A taka oblika IND v praksi ni uspešna. Zato veliko izvajalcev IND izvaja tutorska srečanja, sicer pa prevladuje fizična ločenost med učiteljem in učenci..

Uporaba IKT v IND preprečuje ločenost v času, saj npr. omogoča sinhrono komunikacijo med učenci in učitelji. Zato je potrebno definicijo IND nekoliko popraviti. IND v bistvu označuje vse oblike poučevanja, kjer srečanja v učilnici niso primarni del izobraževalnega procesa.

Izobraževanje na daljavo in e-učenje sta zasnovana na dveh različnih paradigmah

IND temelji na poučevanju večjega števila študentov, ki med sabo ne komunicirajo. Študenti so razpršeni ter fizično ločeni od učiteljev in šole.

E-learning model vzpodbuja direktno komunikacijo med manjšo skupino študentov in učiteljev – ekspertov. E-učenje se lahko izvaja za vse vrste učencev.

Razlike med izobraževanjem na daljavo in e-učenjem

IKT ne pomeni fizične ločenosti učitelja in učenca, saj se tudi pri klasičnem pouku uporabljajo IKT pripomočki kot so npr. elektronske prosojnice in multimedijske prezentacije.

Za IND se odločajo udeleženci, ki se iz različnih razlogov ne morejo ali ne želijo udeležiti klasičnega izobraževanja (družinski razlogi, prizadetost, omejen čas, oddaljenost od kraja šolanja,…). E-učenje je primerno za vse vrste študentov.

Vpliv e-učenje se kaže na IND, zlasti na novejših modelih neodvisnega študija s podporo tutorjev in tehnološko podprtega študija.

Nove tehnologije so za izobraževanje na daljavo zelo privlačne, saj rešujejo tri njegove najpomembnejše probleme:

1. Rešujejo izoliranost in osamljenost študentov z omogočanjem povezav z učitelji, tutorji in drugimi učenci. Pomanjkanje komunikacije je bila največja slabost IND. Komunikacija med učenci in tutorjem ali učenci med seboj poteka prek e-pošte ter sinhronih in asinhronih forumov.

2. Omogočajo enostaven dostop do knjižnic in drugih informacijskih virov.

3. Omogočajo enostavno dostopnost do študijskih gradiv in informacij povezanih s študijskimi obveznostmi. V starejši, z IKT podprti različici IND, prejme učenec gradiva prek e-pošte ali jih naloži s spletne strani, si jih natisne in se po njih uči. Sodobne različice IND uporabljajo novejše spletne tehnologije, ki omogočajo interaktivno učenje. Študent se uči iz spletnih, multimedijskih učnih gradiv, ki ponujajo večjo razgibanost učne snovi in sprotno preverjanje osvojenega znanja.

Zakaj e-učenje ne bo spremenilo klasične šole v IND

Študenti v običajni študentski starosti zaradi socialnih stikov še vedno raje hodijo v šolo, kot se odločajo za IND. E-učenje pojmujejo kot dodatek v učnem procesu in ne nadomestek za predavanja. Dostopajo do informacij in virov znanja prek interneta ter uporabljajo razne oblike e-učenja.

Za IND se odločajo delovno aktivni prebivalci, ki se zaradi potreb delodajalcev in družbene naravnanosti vse več izobražujejo. IND je primerno za prizadete, saj IKT omogoča prilagoditev njihovim posebnim potrebam.

Zaključek

Izobraževanje na daljavo in e-učenje (e-learning) nista sinonima. IND brez e-učenja nima perspektive. E-učenje pa globoko posega tudi v klasično šolo, jo spreminja in izboljšuje.

Najsodobnejša oblika e-učenja je spletno učenje, katerega osnova so spletna interaktivna in multimedijsko podprta učna gradiva (ki jih ne smemo enačiti z gradivi prejetimi po e-pošti ali naloženimi s spletnih strani). Taka e-gradiva oz. izobraževalni informacijski sistemi katerih del so, omogočajo učinkovito učenje, sprotno evalvacijo znanja in sinhrono ali asinhrono komunikacijo med udeleženci izobraževanja.

Velik razvoj napovedujejo tudi hibridnim izobraževalnim programom (blended learning), kjer se združujejo prednosti IND in klasične šole.

Vir: Sarah Guri-Rosenblit, 'Distance education' and 'e-learning': Not the same thing, Higher Education (2005) 49: 467-493